Srečko Kosovel

Srečko Kosovel je najvidnejši predstavnik slovenske poezije po moderni. Mladost je preživljal v Tomaju na krasu. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. Po končani osnovni šoli se je Kosovel odšel izobraževati na gimnazijo, realko, v Ljubljano. Študiral slavistiko, romanistiko in filozofijo na Filozofski fakulteti, vendar je živel v velikem pomanjkanju, kar je vplivalo na njegovo zdravje. Prve pesmi je pisal že v gimnaziji in sodeloval v različnih dijaških rokopisnih listih in pri leposlovnih revijah, sodeloval je tudi pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.
Sprva je pesnil pod vplivom moderne, prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Tako najobsežnejši del njegovega opusa govori o Krasu, nato pa je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Tako precej pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi Evrope in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta. Umrl je v dvaindvajsetem letu starosti, 27. Maja 1926.