Edith Wharton

Edith Wharton se je rodila 24. januarja 1862 v premožni newyorški družini. Med njenim otroštvom je družina potovala med družinskimi posestvi v New Yorku, Evropi in Newportom v Rhode Islandu. Edith je bila požrešna bralka in nadarjena mladenka, že kot otrok je brala v več različnih jezikih in pri enajstih letih celo poskusila napisati prvi roman. Pri trinajstih je prišla do prve objave, ko je neka revija objavila njene prevode nekaj nemških pesmi. Čeprav je bil njen talent več kot očiten, je starši niso spodbujali, da bi bila pisateljica.

Po smrti svojega očeta leta 1885 se je poročila z Edwardom “Teddyjem” Whartonom, bostonskim bankirjem, športnikom in očarljivcem, ki z ženo ni delil zanimanja za literaturo in kulturo. Njun zakon ni bil radosten in leta 1907 je Edith imela kratko, toda strastno afero z novinarjem Mortonom Fullertonom. Kmalu zatem se je preselila v Francijo, medtem pa je njen mož začel krasti njen denar, da je z njim podpiral svojo ljubico. Ko se mu je poslabšalo duševno zdravje in ker je zakon bil že dlje časa obsojen na propad, sta se leta 1913 ločila. Nikoli se ni ponovno poročila.

Preden je leta 1902 izšel njen prvi roman The Valley of Decision je objavila nekaj zgodb v revijah, kot sta The Atlantic Monthly in Scribner’s. Njen prvi kritični uspeh in eno njenih najljubših del je bil roman The House of Mirth, ki je izšel leta 1905. V svoji dolgi in ustvarjalni karieri je objavila šestnajst romanov in novel, osem zbirk kratke proze, več neleposlovnih del in dve zbirki poezije. Njen največji literarni dosežek je bil roman Čas nedolžnosti (1920), za katerega je prejela Pulitzerjevo nagrado za književnost. Prav tako je prejela francosko legijo časti za svoje filantropsko delo med prvo svetovno vojno, leta 1923 pa je bila prva ženska, ki je prejela častni doktorat univerze Yale. Edith Wharton je bila članica Nacionalnega inštituta za umetnost in književnost in Ameriške akademije za umetnosti in književnost. Umrla je za posledicami kapi v svojem domu v Franciji leta 1937.