Običaji dežele

Glavna junakinja Undine Spragg je zapeljiva in lepa mlada ženska z enim samim jasnim ciljem – da se uveljavi v newyorški visoki družbi. Je neizobražena, netaktna in snobovska, vsa njena dejanja pa poganjajo nečimrnost, pohlep, lenoba in zaverovanost vase. Kot ločenka ima Undine v New Yorku kar nekaj težav, ko se skuša ponovno vključiti v družbo, zato se vrne v Pariz skupaj s svojimi starši, ki pa so tam le za krinko. Potem ko se starša vrneta, ona ostane, giblje se v nižjih aristokratskih krogih in ponovno sreča Raymonda de Chellesa, bivšega oboževalca. Undine spremlamo na njeni poti, na kateri se zaradi svoje trmaste odločenosti, da ji bo uspelo, in čezmerne sebičnosti niti najmanj ne ozira na občutke ali položaj drugih.

Roman Običaji dežele velja za avtoričino literarno mojstrovino. Prvič je izšel leta 1913, istega leta, ko se je Edith Wharton ločila od svojega moža, bankirja in športnika, s katerim je bila dolgo, a ne preveč srečno poročena. Pomenljivo je ena vodilnih tem romana ravno ločitev, glavna junakinja pa postane prava mojstrica te »obrti«.

Avtoričin roman je sicer precej ostra kritična parabola kapitalizma in materializma prvega desetletja 20. stoletja, vendar pa se Whartonova ne zateka v moraliziranje, temveč to prepušča kar bralcu, medtem ko sama spretno krmari v antropološkem in sociološkem čolnu, hkrati pa ustvarja briljantno čisto sliko neke dobe in določenega kroga ljudi. Ta krog tvorita stara newyorška aristokracija, katere pripadnica je bila tudi avtorica, in novopečeni bogataši, ki so do svojega premoženja prišli ob gospodarskem razcvetu v ZDA, ki so ga omogočili gradnja želenic, težka industrija in rudarstvo.